Možni Problemi pri Branju v Tujem Jeziku

Sama trenutno sodelujem v Tadoku z več različnimi jeziki, in berem istočasno v angleščini in slovenščini, lahko vidim razlike v tem, kateri del branja mi je problematičen pri katerem jeziku. Sploh v primerjavi z jeziki, v katerih berem tekoče, kot je slovenščina in angleščina. Sama bi rada šla čez te probleme in čez možne rešitve za to.

Navajenost

Najtežja knjiga v tujem jeziku je vedno prva knjiga, ki jo poskušaš prebrati. In je problem v tem, ne glede na to, koliko je oseba navajena govorjenega jezika ali koliko besedišča ima oseba. Pri vsakem jeziku je prva knjiga namenjena temu, da se je potrebno naučiti nove veščine - branja v tem specifičnem jeziku.

Zato je pomembno, da je prva knjiga jeziku ena, ki je izjemno zanimiva. Sama sem se tukaj z hrvaščino malo ustrelila v koleno, ker sem izbrala 3 knjige iz knjigarne, ki so mi bile najbolj zanimive. Niso pa to knjige, ki bi si jih res goreče želela prebrati.

To pa je pomembno, ker na začetku lahko knjigo oseba bere le po 5-20 strani naenkrat. Za kaj več na začetku niti ni mentalne moči, in je potrebno si vzeti počitek. To pa tudi pomeni, da traja kar nekaj časa, da oseba pride do konca knjige.

Sama sem to opazila tako pri japonščini, kot opažam zdajle pri hrvaščini. In pri hrvaščini nimam niti izgovora druge pisave ali pomakanje besedišča.

To je obdobje, ki ga je potrebno prebroditi, in potem se nikoli več ne vrne za ta jezik.

Hitrost branja

Drugi problem je hitrost branja. To je nekaj, kar trenutno opažam pri japonščini.

Branje poteka z lahkoto in ni problema z besediščem. Besedilo tudi razumem. Samo potrebujem trenutno še vedno dvakrat več časa da preberem enako besedilo, kot če bi ga brala v slovenščini in angleščini.

Kar je nadležno, ker to pomeni, da ne morem se eno popoldne odločiti, in prebrati eno knjigo od začetka do konca. Sama komaj čakam, da spravim japonščino na ta nivo. Namesto tega knjigo berem preko več dni, in izkušnja in popolnoma enaka. Težko je tudi brati celotno serijo na ta način.

Po moje, edina stvari, ki pri tem pomaga, je branje kar se da veliko knjig. To je ravno tako povezano z motivacijo, tako kot zgornja točka, tako da je pomembno, kakšne knjige izbrati za branje. Vendar pa bi rekla, da je na te točki bolj kot goreča želja pomembno izbrati knjige na pravem nivoju. Torej, da je možno knjigo prebrati brez problemov.

S tem ne mislim, da ne vsebuje nobene neznane besede, ampak da je možno brez mentalnega napora slediti zgodbi. Kje je ta prag, je verjetno zelo odvisno od osebe do osebe. Pri sebi sem opazila, da se ta prag povečuje z časom. Mogoče zato, ker sem že večkrat uživala v knjigi, kjer so bile strani, kjer nisem razumela niti besede.

Tukaj imam intuicijo, da je potrebno prebrati približno 50 knjig, da branje v jeziku postane hitro in avtomatično. Če ne štejem stripov, potem sem sama na 16 končanih knjig. Tako da nimam še kar nekaj knjig to tega nivoja.

Besedišče

Tretji problem pri branju pa je lahko, da je največje grlo pomanjkanje besedišča. Sama imam ta problem pri nemščini. Za knjige, v katerih bi uživala, lahko vidim da nimam še dovolj besedišča, da bi lahko tekoče sledila. Tako lahko po nekaj straneh ugotovim, da pogovor v knjigi sploh ni tekel o tem, kar sem sama razumela.

Branje je drugače eden od najboljših načinov za povečanje pasivnega besedišča v tujem jeziku. Ampak za to je potreben nivo, kjer je možno brati v tem jeziku.

Če je oseba fleksibilna pri izbiri bralnega materiala in je to eden od večjih jezikov, se je možno temu problemu izogniti. Enkrat ko je znanje branja enostavnih stavkov prisotno, se lahko začne z knjigami za predšolske otroke. Le te imajo običajno stavke, ki so razumljivi z osnovno slovnico in slikami zraven.

Potem obstajajo knjige za otroke, za mlade, poenostavljene izdaje in tako naprej. Če oseba vedno potem izbere knjigo, ki ji še razume, lahko samo z branjem napreduje do tega.

Druga možnost je za osebe, med katerimi sem tudi sama, ki lahko uživajo v tem, da lahko večkrat preberejo isto knjigo. V tem primeru je možno knjigo, katero oseba zelo dobro pozna, prebrati, tudi če je težja kot trenutni nivo. Ampak v tem primeru je potrebno knjigo zelo dobro poznati. Če tega ni, potem branje knjige, po kateri je bil posnet film ali serija lahko tudi deluje.

Tretja možnost pa je, da se problem besedišča napade iz več vidikov. Ni samo branje način, kako povečati besedišče. Sploh pa ne samo široko branje (angleško extensive reading), ki ga opisujem tukaj. Možno je to delati tudi z intenzivnim branje, kjer oseba v slovarju pogleda vsako besedo, ki jo ne razume. Lahko je gledanje filmov in serij. Če obstajajo natančni podnapisi, potem je ena od možnosti analiziranje podnapisov in vadba v Anki-ju. Sama sem to uporabila pri japonščini. Lahko je redno pisanje besedil, kjer je tudi potrebno preveriti vsako besedo, za kateri oseba ni prepričana. Na zelo začetnem nivoju so to lahko tudi seznami najpogostejših besed, ali stavkov ali pa Duolingo.

Sama se odločam glede na jezik. Pri japonščini je bila analiza podnapisov najpogostejša metoda pred začetkom rednega branja.

Trenutno pri nemščini uporabljam gledanje animejov z nemškimi podnapisi. Med delom imam tudi v ozadju serijo 乙女ゲー世界はモブに厳しい世界です (Trapped in a Dating Sim - The World of Otome Games is Tough for Mobs) v nemščini. Sem preposlušala že ne vem kolikokrat. Delam tudi Duolingo, samo moram priznati, da mi je njihov algoritem prepoznavanja pravilnih odgovorov nadležen. Vsaj pri Anki-ju se lahko sama odločim, če je to enak pomen. Ni mi potrebno ponavljati stavkov zaradi s-ja na koncu glagola ali napačne uporabe členkov.

Hrvaščina je k sreči dovolj podobna slovenščini, tega problema trenutno nimam.

Verjetno so še drugi problemi pri branju, ampak te so le te, ki sem jih opazila pri sebi. Kakšne probleme z branjem v tujem jeziku pa imaš ti?