Kako napisati življenjepis

Pred kratkim (kovid je sicer spremenil moje razumevanje relativnega časa - enkrat to leto) me je prijateljica, ki išče službo, prosila naj ji pošljem svoj življenjepis/CV za referenco.

Nisem našla življenjepisa, ki sem ga uporabila za trenutno službo (tega je že več kot 2 leti), ampak sem iz iste predloge naredila življenjepis, kakršnega bi poslala osebi, ki bi me prosila za njega.

Povezava do PDFa [1] in zip-a z LaTeX datoteko [2] je spodaj.

Okvir, kako napisati življenjepis je verjetno najbolj vplival blog Penelope Trunk [3]. Gre predvsem za to, da je potrebno na življenjepis gledati predvsem kot na marketinški dokument. Naloga življenjepisa ni povedati celotne zgodovine z vsemi podrobnostmi, ampak povedati zgodbo o osebi, ki bo prepričala osebo na drugi strani, da jo bo povabila na intervju. Zato je življenjepis ponavadi dolg eno stran in ne več.

Seveda je to lažje reči kot storiti, predvsem ker gre za naša lastna življenja. Kako spraviti ves kaos naših ne-linearnih življenj, da lahko na koncu ven dobimo nekaj linearnega, ki ima celo neki smisel. In če je to prvič težka naloga že za nekoga, ki ve, kaj želi delati, je to še posebej težka naloga za ljudi, ki še iščejo svoj kraj.

Sama vem, da ko bom iskala naslednjo službo, bo ta verjetno še vedno kot programer, ali pa kot nekdo, kjer bo programiranje še vedno velik del mojega dela. To je iz več razlogov. Glavni je, da je programiranje še vedno na preseku stvari, ki mi jih ni problem delati 8h na dan in stvari, kjer imam ali lahko relativno enostavno dobim vzvod za to, da se delovanje službe lahko prilagodi meni. Recimo pogosti popoldanski sestanki so nekaj, česar nočem imeti, ali pa biti na 24/7 podpori - ko naredim svoje lahko stvari zaprem in pozabim do naslednjega jutra. Tudi če vem, da slednji dejansko dobijo krepko višjo plačo kot tisti, ki tega ne počnejo.

Če bom šla na svoje, potem je večja verjetnost, da bom poleg programiranja vključila tudi poučevanje in javno nastopanje. Je pa to nekaj, kar želim obdržati, če tudi to ne bo del moje službe.

Tako je prvi del CV-ja namenjen moji službi. Začela sem z splošnim opisom, ki je bolj namenjen možnemu pogovoru med intervjujem, ko prodaji možnosti za intervju. Je tudi del s kontekstom, za osebe, ki bi slučajno prebrale in ne preletele življenjepis. In potem je seznam programskih jezikov, s katerimi vsakodnevno delam. Tukaj sem poleg JavaScript-a kot glavnega jezika, dodala Go, Python in SQL, da me potisne bolj na backend stran. Backend je meni osebno bolj pri koži - imam rajši podatke kot UI. Python je tudi jezik, ki mi je še vedno najbolj pri srcu.

Pri opisu nalog sem razmišljala, če bi se osredotočila le na implementacijo preko 100 integracij (kar je tisto, kar se zdi impresivno ljudem, ko jim omeniš), ali pa naj raje opišem več stvari, ki sem jih delala. Na koncu sem se odločila za več stvari. Mogoče bolj iz principa, da sem lahko notri dodala šalo na marketing umetne inteligence - če tudi je ne bo nihče drug razumel.

Dala sem obe imeni podjetja, tako pred prevzetjem kot pozneje. Bolj zato, ker sama še vedno razmišljam bolj v sklopu prvega, ampak prvi ne obstaja več. Zato sem dodala še drugega. Nisem pa dodala samo drugega, ker bi načeloma raje delala v manjšem kot večjem podjetju. In tukaj lahko utemeljim, da sem začela delati v podjetju do 20 ljudi, in ne nekaj 100.

Dodala sem svojo izobrazbo iz dveh razlogov, enega glavnega in enega postranskega.

Glavni je, da imam sama večinoma ne-računalniško izobrazbo. To pomeni, da imam prednosti in slabosti v primerjavi z nekom, ki to izobrazbo ima. Recimo imam sodelavca v ekipi, in ko govorimo o čisto tehničnih rešitvah problemov, ima on v večini primerov boljše rešitve od mene. Včasih, ko je potrebno vzeti širši okvir, se meni posreči imeti boljše ideje. Pa še to v veliko manjšem delu kot njemu pri striktno tehničnih problemih. Moja prednost je v tem, da lahko razmišljam tudi v tem sklopu in ne samo to, da mi je naravno razmišljati tudi v širšem sklopu. In to je del, ki ga poskušam prikazati z tem, da imam ne tehnično izobrazbo.

Drugi postranski razlog pa je, da mi je načeloma vseeno, kje v Evropi živim. Zdaj, lahko bi to pokazala s svojim delom kot učiteljica angleščine na Madžarskem. Samo sem želela svojo zgodovino dela predstaviti kot striktno tehnično - ker na tem sem želela dati glavni poudarek. In je tako ta del prišel bil vključen pri izobrazbi.

Kot zadnji del sem dala seznam konferenc, na katerih sem predstavila svoje delo. Pri tem sem zbirala stvari, ki so bile še vedno tehnične (torej sem izključila poster o mobilnosti v prihodnosti in dinamiki v skupini) - ker na koncu še vedno želim službo programerja in ne osebe za javno nastopanje. Javno nastopanje je tudi nekaj, kar pogrešam in želim delati več v prihodnosti - in tako ne bi tolerirala službe, kjer mi to ne bi bilo omogočeno.

Na koncu še to, bi dodala še svojo telefonsko številko, če bi vedela, kjer bo ta CV pristal. Ker pa ne vem, sem jo tokrat izpustila.

Links: