Problem z nedoločljivimi cilji za učenje

Pred kratkim smo v naši pisarni začeli z cilji za učenje in/ali napredovanje. Verjetno posledica tega, da smo pred kratkim postali 10x večje podjetje. Ampak način, kako so nam to predstavili pa je bil pomanjkljiv.

En dan je vodja naše ekipe povedal, da si moramo zdaj postaviti cilje za učenje. Te cilji naj bodo vsaj delno povezani z našim delom, ampak katera koli tehnična tema je spremenljiva. Te cilji naj bi bili omejeni na četrtletje in na koncu bomo morali podati poročilo o tem? Nihče do zdaj ni povedal, kaj naj bi bilo o tem poročilu.

Vodja naše ekipe je izboril, da lahko čas v petek po kosilu posvetimo temu. Ker drugače mu nihče ni znal povedati, kdaj naj bi delali na teh ciljih. Torej to pomeni, da lahko za to porabimo med 20-70h na četrtletje in tako na cilj. Sama sem nekje pri dobrih 30h, 12 tednov po 3h.

In tako smo si vsi zbrali svoje teme, niti ne ciljev. Sama imam izboljšanje tehničnega javnega nastopanja in pisanja. Ostali v moji ekipi imajo kubernetes, GraphQL, umetna inteligenca, baze in podrobnosti JavaScripta.

Zame, če v tem času najdem dve konferenci, kjer bodo sprejeli moj govor, bom štela, kot da sem dosegla svoj cilj. Želim si, da bi me iz kakšne zavrnili, ampak tega si raje ne postavim še za cilj.

Vendar pa nismo dobili nobene pomoči, kako postaviti dobre cilje za učenje ali kaj naredi dober projekt za učenje. Nobene strukture, ki bi dejansko dosegla, da bomo na koncu izboljšali svoje znanje v neki temi ali kakšno svojo veščino.

En način, kako porabiti ta čas bi bil, da nekdo preberi 12 knjig - eno na teden. Kot zagovornik branja, ki prebere preko 100 knjig na leto lahko povem, da to ni najboljši način za učenje. In branje blogov, ki bi trajalo približno enako dolgo, bi bil še slabši način. Knjige so vsaj dovolj dolge, da se je možno za uro do nekaj ur posvetiti eni ideji, in je tako večja možnost, da bo ta ideja imela vsaj kakšen vpliv.

Ena stvar mi je jasna. Izboljšuješ lahko samo stvari, ki jih delaš. Toastmasters deluje na tem, da lahko javno nastopanje izboljšaš samo, če si na odru. Pisanje lahko izboljšaš samo, če pišeš. Prav tako risanje in kuhanje. Pa programiranje, pa branje v tujem jeziku, pa vožnja avtomobila, pa odločanje, pa vodenje in tako naprej.

Tudi teoretični predmeti, ko je recimo zgodovina, imajo svoj namen, in znanje zgodovine je veliko hitreje izboljšati, če je udejanjena v namenu. Pa ni važno, ali je to zato, da živiš boljše življenje, da lahko bolj uživaš v potovanje ali pa da lahko raziskuješ zgodovino na znanstveni način.

Učenje, ki nima namena ima tudi dvojo vlogo - to je en razlog, zakaj jaz še vedno berem knjige in hodim na konference. Ampak v tem primeru nimaš projekta ali cilja. Potem je to za to, da ta spoznaš nekaj novega in zveš za kakšno novo področje ali pa za kakšno novo stvar, ki jo še nisi vedel.

To je bil eden od mojih problemov, ko sem si zbirala svoj cilj za učenje. Sama bi se z veseljem spoprijela z CSS-jem ali pa z uporabniško izkušnjo, predvsem z prilagodljivostjo za vse osebe. Ampak razen svoje osebne strani nimam nikjer, kjer bi lahko uporabila to znanje. In tam nimam materiala za 30h, kolikor bi trajal projekt.

Nisem pa pretiran ljubitelj tega, da se ustvarijo projekti za učenje, brez kakšnega drugega namena. Če ne bo pomagalo meni, in če ne vidim, kako bi pomagalo komu drugemu, zakaj bi potem to delala?

Na koncu sem potem pristala na izboljšanju tehničnega javnega nastopanja in pisanja. Ker sem malo pred tem sprejela odločitev, da bi rada več javno nastopala, se je to pokrivalo. In za pisanje je to izgovor, da lahko objave za ta blog pišem v službi. Zato sem to izbrala.

Imam pa problem, kaj bi lahko izbrala v prihodnosti. Mogoče je učenje nemščine tudi možni cilj?